Eden izmed ciljev projekta Therapy 2.0 je bila tudi priprava analize stanja na področju ponudbe e-svetovanj in terapije. V ta namen so projektni partnerji v raziskavo zajeli 100 primerov iz 25 evropskih in 5 neevropskih držav. Analiza je pokazala, da so v večini primerov ciljna skupina odrasli (84 %), manj kot polovica praks (40 %) je namenjena otrokom ali mladostnikom, le dobrih 20 % pa terapevtom/svetovalcem in strokovnjakom v zdravstvu.
Več kot polovica praks ponuja svetovalno in terapevtsko na več področjih. Tretjina se nanaša na terapevtsko in svetovalno delo s posamezniki z depresijo (33 %) in anksioznimi motnjami (29 %). Svetovalne in terapevtske prakse usmerjene na specifično ciljno skupino, npr. z obsesivno-kompulzivno motnjo, motnjami hranjenja in nekemičnimi odvisnostmi, se pojavljajo v manjšem deležu (t.j.: le v 5-8 %). Posamezne terapevtske storitve v manjših deležih (1-2 %) so povezane z obvladovanjem stresa, preprečevanjem adrenalne izgorelosti, premagovanjem težav s spanjem in nespečnosti, izboljšanjem počutja pacientov s kroničnimi boleznimi in s svetovalnimi storitvami žrtvam nasilja. Predstavljene so tudi e-storitve s področja kariernega svetovanja in razreševanja konfliktov na delovnem mestu.
Med vrstami spletnih storitev se najpogosteje pojavlja svetovanje (57 %) in terapevtsko delo (48%). Informacijske platforme, spletne skupnosti in spletna gradiva predstavljajo le 20 % vseh praks.
Primerjalna analiza praks med državami je prinesla naslednje razultate. V Kanadi in Avstraliji je bilo prepoznano večje število terapevtskih spletnih storitev, kar gre pripisati naraščajoči potrebi po osebnem svetovanju v različnih življenjskih obdobjih. V nekaterih evropskih državah, predvsem v Združenem kraljestvu je bil ugotovljen vsiok odstotek terapevtskih storitev v primerjavi s svetovalnimi. Rezultat je pričakovan, saj velja VB za eno od naprednejših držav z pravno zakonodajo, ki podpira izvajanje e-zdravja. Nacionalna zdravstvena služba namreč delno pokriva stroške storitev spletnega zdravljenja, medtem ko podobni pristopi v drugih evropskih državah še ne obstajajo. V Skandinaviji in Baltskih državah dajejo velik poudarek svetovalnim platformam namenjenim premagovanju učnih težav in vseživljenjskemu kariernemu svetovanju.
Projektni konzorcij je na podlagi merilnikov kakovosti ocenil ustreznost in primernost zbranih primerov dobrih praks. Upoštevala se je tako dostopnost do storitev, kakovost spletnih storitev in upoštevanje različnih etičnih vidikov. Poleg tega se je preverjala tudi izobrazba svetovalcev, delovne izkušnje/reference, v nadaljevanju pa tudi varnostni in tehnični vidiki, npr. kakovost programske opreme, varnost strežnika in uporaba uporabniku prijazne spletne tehnologije in okolij.
S kontrolnim seznamom kakovosti so projektni partnerji izločili manj ustrezne prakse. Primeri dobrih praks, ki so na kontrolnih testih dobili dobre ocene, pa so na voljo na platformi Therapy 2.0. Napredni iskalnik vam bo pomagal pri iskanju želenih ciljnih skupin, vrsti storitve ali področju dela. Na spletni platformi Therapy 2.0 je tako predstavljenih 48 primerov iz Evrope, Avstralije, Kanade in ZDA