Svetovalna in terapevtska interakcija z digitalno generacijo

Do zdaj je bila večina dejavnosti v zvezi s svetovanjem in zdravljenjem s pomočjo informacijskih komunikacijskih tehnologij omejena na uporabo osebnega računalnika za elektronsko pošto in spletna orodja. Svetovalci in terapevti se še vedno zanašajo skoraj izključno na tradicionalno obliko interakcije s svojimi klienti. Zaradi tega obstaja nevarnost, da zlasti mlajše generacije, t.i. „digitalne generacije“ ni mogoče popolnoma doseči, saj ima bistveno drugačno komunikacijsko vedenje.

Razna komunikacijska orodja spleta 2.0 (kot so Facebook, Twitter, WhatsApp, Skype itd.) so postala vsakodnevni podaljšek oziroma dopolnilo ustne komunikacije ciljnih skupin. Zato bo moralo vsako svetovanje in zdravljenje, namenjeno mlajši populaciji, za svojo uspešnost prej ali slej vključiti e-svetovanje, torej interakcijo med strokovnjakom in klientom/pacientom, ki temelji na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah.

Cilj projekta Therapy 2.0 ni le ozaveščanje o potencialih pristopov na podlagi IKT v terapevtskih in svetovalnih procesih, temveč tudi podajanje praktičnih napotkov za različne možne načine uporabe tehnologije, najboljših primerov iz prakse in za mobilno uporabo pametnih telefonov.

Konkretni in otipljivi rezultati se lahko takoj vključijo v prakso. Presegli bodo elektronsko pošto in spletne klepetalnice, svetovalcem in terapevtom bodo nudili izjemno podporo in uravnotežili izostanek klasične vidne ali slušne komunikacije. Tako bo projekt Therapy 2.0 zagotavljal, da bodo klienti/pacienti sporočilo terapije prejeli brez negativnih stranskih učinkov zaradi tehničnih sredstev komunikacije.

Več informacij najdete v naši informativni brošuri projekta.

Orodja za doseganje mladih beguncev

Takšen pristop je potreben tudi v trenutni begunski krizi. Orodja Therapy 2.0 bodo svetovalcem omogočila, da bodo dosegli čisto nove ciljne skupine, torej mladoletne begunce, ki so še zelo mladi in/ali brez spremstva. Večina od njih, zlasti mlade ženske, imajo za seboj travmatične izkušnje in mnogi od njih trpijo za posttravmatsko stresno motnjo v različnih stopnjah. Njihovo najpomembnejše sredstvo za komunikacijo so pametni telefoni. Glede na dejstvo, da jezika države gostiteljice pogosto še ne obvladajo, klasično „govorno svetovanje“ zahteva bodisi tolmača - kar zna biti strašljivo - ali dopolnilni pristop, ki uporablja medije, kjer se ti mladi ljudje že počutijo domače.